Leta 1962 so botaniki z ameriškega ministrstva za kmetijstvo odkrili pacifiško tiso iz nacionalnega gozdnega parka Gifford v Washingtonu v ZDA. Po ekstrakciji in pregledu aktivnosti učinkovin je bila najdena protirakava učinkovina paklitaksel.
Ker lahko povprečno drevo proizvede le 2 kg lubja, je količina paklitaksela v lubju Taxus chinensis izredno majhna in za pridobitev približno 0,5 g paklitaksela je bilo potrebnih najmanj 12 kg suhega lubja čas. Njegov masni delež v organizmih je približno 0.004 odstotka, kar spada med pravo "nišno" naravno spojino.
Čeprav je majhen, je paklitaksel eno najboljših do sedaj odkritih protitumorskih zdravil, priznan pa je tudi kot »uspešnica« razreda močnih in protitumorskih zdravil širokega spektra na svetu. Uporablja se pri raku jajčnikov, dojk, maternice, glave in vratu. itd. zdravljenje.
Še en uspešen primer sodobnih raziskav morskih zdravil je tudi "nišna" naravna spojina - ascidiantin ET-743, ki je bil odkrit iz karibskega morskega brizga (približno 0.0001 masnega odstotka) in je bil razvita v antineoplastična zdravila se uporabljajo za zdravljenje neodzivnih sarkomov mehkega tkiva.
Pravzaprav imajo takšne »nišne« naravne spojine v ustih znanstvenikov tudi ime – sledi učinkovin. V raziskavah tradicionalne kitajske medicine ali naravnih proizvodov se na splošno šteje, da sestavine, katerih masni delež je manjši od 1/10,000 (<0.01%) in="" the="" organism="" are="" trace="">
Te količine učinkovin v sledovih so kot pomemben del vira inovativnih zdravil pomembno prispevale k raziskavam in razvoju novih zdravil. Najpomembneje pa je, da njihovo odkritje ne le spodbuja raziskave in razvoj novih zdravil, ampak spodbuja tudi hiter razvoj sorodnih disciplin, kot so analitična kemija, kromatografija, spektroskopija, organska kemija, farmakologija in sintezna biologija. Študij učinkovin v sledovih je kot eden od pomembnih načinov ustvarjanja novih zdravil že od nekdaj raziskovalna točka doma in v tujini.
