Učinki na srčno-žilni sistem
Puerarin ima lahko učinkovito antihipertenzivno vlogo pri hipertenzivnih živalih. Puerarin lahko spodbuja lokalni mikrovaskularni pretok krvi in gibanje povečanja amplitude, kar povzroči pospešeno hitrost cirkulacije, spodbuja normalno mikrocirkulacijo možganov človeškega telesa in zmanjša ovire za mikrocirkulacijo. Poleg tega ima lahko puerarin tudi dobro vlogo pri izboljšanju mikrocirkulacije gub ob nohtih pri bolnikih z nenadno gluhostjo. Puerarin lahko očisti zastoje krvnih žil, pospeši pretok krvi, tako da sčasoma povrne sluh bolnikov. Puerarin lahko pomaga pri zdravljenju aritmij. Puerarin vsebuje zaviralce adrenergičnih receptorjev beta, ki se borijo proti prezgodnjemu srčnemu utripu in ventrikularni tahikardiji ter zmanjšujejo pojavnost aritmij. Puerarin lahko zmanjša tahikardijo in ima dobro vlogo pri zdravljenju aritmije v kliniki. Puerarin lahko zaščiti ishemični miokard, poveča pretok krvi v ishemičnem miokardu in poveča kolateralni pretok krvi za zdravljenje ishemične miokarda.

Uporaba:
Obseg klinične uporabe puerarina je širok, ne samo za angino, koronarno srčno bolezen, miokardni infarkt in bolezni srčno-žilnega sistema, kot je hipertenzija, imajo klinično vrednost, za bolezni srčno-žilnega sistema lahko z uporabo puerarina aktivira krvne žile, izboljša stanje srca in ožilja, zmanjša tveganje za bolezni srca in ožilja. Poleg tega ima lahko uporaba puerarina tudi določen klinični učinek zdravljenja arteriovenske obstrukcije mrežnice, atrofije vidnega živca, nenadne gluhosti in drugih bolezni.
Puerarin je večina ljudi priznala zaradi njegove široke farmakološke aktivnosti, jasne učinkovitosti ter majhnih toksičnih in stranskih učinkov. Vendar pa slaba topnost puerarina v lipidih in v vodi ter nizka biološka uporabnost prav tako omejujejo njegovo uporabo. Vendar so bili v zadnjih letih zahvaljujoč uporabi nekaterih polimernih materialov z visoko biokompatibilnostjo razviti različni nano pripravki puerarina, kot so liposomi, nanokristalni/granule, polimerne micele, mikroemulzije, dendrimeri itd., zaradi katerih je puerarin enakomerno razpršen in lažje prodrejo skozi biofilm. V primerjavi s tradicionalnimi tabletami s hitrim sproščanjem, skeleto tabletami, trdnimi disperzijami in drugimi pripravki s počasnim sproščanjem so topnost, stabilnost in biološka uporabnost povečane. Z nenehnim razvojem farmakološke teorije in nenehnim napredkom sodobne medicinske tehnologije je tudi proučevanje puerarina bolj poglobljeno, puerarin bo imel v prihodnosti širšo perspektivo.


